Kalle Rovanperä po prvem dnevu vodi

Leta 2021 nam je povedal, da v Sloveniji pogreša predvsem dirke po makadamu. Takrat je dejal, da bi bila njegova sanjska reli preizkušnja makadamska dirka po šempaskem polju. No, ta sicer še ne obstaja, bo pa Sebastjan Kobal , ki ima za seboj že 20 let dirkaške kariere, zagotovo del prvega makadamskega relija v Anhovem. Tekmuje tako na klasičnih kot na makadamskih dirkah, v vlogi sovoznika pa zadnja leta s Frankom Špacapanom kraljuje tudi na eko relijih. Prav zato smo ga prosili, da pojasni razlike med klasičnim in makadamskim relijem. ____________________________________________________________________ Vozil si na klasičnih relijih, kot sovoznik zadnja leta tekmuješ tudi na eko relijih, kako pa je z makadamskimi reliji? Si se v preteklosti preizkusil tudi na njih? Avto BMW e46 325 sem za makadam pripravil že leta 2020 in že na svojem prvem reliju Due Casteli na Hrvaškem stopil na stopničke. V razredu RWD - rear wheel drive (po slovensko: avti na zadnji pogon) sem namreč osvojil tretje mesto. V zimski sezoni 2022/23 sem bil tudi zmagovalec GRC (gravel rally chalange) v razredu RWD. Za seboj imam torej že kar nekaj dirk. Na prihajajočem Alpacem Rally Show se boš torej z ostalimi dirkači pomeril na makadamskem terenu - kako se makadamski reli razlikuje od klasičnega? Razlike med klasičnim relijem (po asfaltu) in makadamskem reliju so predvsem pri pripravi dirkalnika – pri vsakem je treba drugače pritiskati na gas in drugače vrteti krmilo. Kar se tiče dirkalnika pa je največja razlika pri podvozju in gumah. Priprava dirkalnika na makadamski in klasični reli se torej razlikuje? Da, največja razlika priprave dirkalnika je kot rečeno pri podvozju in gumah. Kar je pa najbolj pomembno - na makadamu si lahko tudi s slabšim oz. cenejšim dirkalnikom zelo hiter. Zato menim, da so makadamske dirke dostopnejše, saj je priprava povprečnega dirkalnika cenejša kot za klasičen reli. To sem dokazal tudi s svojim BMW-jem, saj je bil začetni vložek za prvo dirko majhen. Z leti sem seveda dirkalnik dogradil in dodelal, s čimer mu je zrasla tudi vrednost. Katera podlaga je zahtevnejša in zakaj? Kateri ti je ljubši? Makadamski reliji so po moji oceni bolj atraktivni, ker je dosti več drsenja dirkalnika, izgubljanja stika s podlago, več skokov ... Ima pa tudi klasičen reli svoj čar. Tam so predvsem povprečne hitrosti večje. Težko bi izbiral, kateri mi je ljubši. Zato tudi vozim oba. Na zadnjih eko relijih si torej sedel na sovozniškem sedežu - kako se pa ta vloga razlikuje od tiste za volanom? V kateri si bolj domač? V obeh vlogah se dobro znajdem in uživam. Razlike so velike. Tudi sovozniška vloga pri klasičnih relijih in eko relijih je drugačna. Vsekakor se bolje počutim v vlogi voznika, vendar pa voznik na eko reliju ne bi mogel biti. Za to sem prehiter. Koliko dirk si v svoji dirkaški karieri že opravil kot voznik in kot sovoznik? Katera je bila tvoja najljubša in na kateri želiš morda v prihodnje še nastopiti? V resnici v 20 letih dirkanja svojih dirk ne štejem več. Teh je namreč preprosto preveč. Že samo pokalov je preko 100, tako da ne vem več, kam naj jih še pospravim (smeh). Najljubša pa … Prve dirke seveda ne pozabiš nikoli. Prav tako ne prvega pokala, nato prve zmage, prve dirke z novim dirkalnikom, prve zmage za svetovno prvenstvo (Eco Rally), pokal iz Monte Carla ... Kakšna so tvoja pričakovanja za prihajajoči reli v Anhovem? Želim si predvsem uživati, se imeti lepo in se družiti z enako mislečimi kolegi. Rezultati pridejo sami. Želim si tudi, da bi dirka uspela in navdušila še kakšnega organizatorja makadamskih dirk. Da nam torej ne bo treba hoditi na Hrvaško, kjer zadnja leta organizirajo do štiri zimske makadamske relije. Vse pohvale pa seveda tudi organizatorju in sponzorjem!